Bringing Out The Dead (1999)

Povezana slika

Četudi ga mnogi filmski navdušenci uvrščajo med mojstre zaradi klasik kot so Taxi Driver, Raging Bull in Goodfellas, je legendarni Martin Scorsese ob koncu 90. let posnel enega svojih najboljših filmov, malo mojstrovino Bringing Out The Dead, ki temelji na istoimenskem romanu Joeja Connelyja. Moreča drama prikazuje tri nočne izmene utrujenega in nespečnega reševalca Franka (še nikoli prej in potem tako vrhunski Nicolas Cage), ki se potika po umazanih newyorških ulicah in v urbanem močvirju smrti, nasilja in drog poskuša najti zadnjo bilko upanja, s katero bi lahko odvrnil morbidne halucinacije njegovih bivših pacientov, ki jih ni uspel rešiti. Scorsese ustvari tragično različico svoje kultne črne komedije After Hours, le da tokrat niso v ospredju absurdni zapleti in odštekani karakterji, temveč pristen občutek težkega življenja nespečnika v mestu, ki nikoli ne spi. Morbidno vzdušje, ki pogosto ustvarja močan kontrast med podivjanim ritmom mesta in turobnostjo po smrti zaudarjajočih reševalnih kombijev in bolniških hodnikov, pa gledalca uspe nemudoma prikovati na ekran, tudi zahvaljujoč odličnemu glasbenemu izboru (od The Clash do UB40) ter prvorazrednemu igralskemu ansamblu. Bringing Out The Dead je film, ki posvoji elemente Scorsesejevih klasik in jih preoblikuje v mojstrovino, katera je tako blizu resničnosti, da je že kar srhljiva.

Ocena 5

Advertisements

Stranger Than Paradise (1984)

Rezultat iskanja slik za STRANGER THAN PARADISE

Mojster filmskega minimalizma Jim Jarmusch je s študentskim filmom Permanent Vacation (1980) že pridno razvijal talent, katerega je naslednja štiri leta intenzivno negoval in realiziral v svojem drugem režijskem poskusu, minimalistični črni komediji Stranger Than Paradise. Zgodbe je zgolj za vzorec; Willie je zabušant, katerega nekega dne obišče sestriščna Eva iz Madžarske in četudi med dvojico sprva vlada vse prej kot prijateljsko ozračje, se kmalu navežeta drug na drugega, medse pa sprejmeta tudi zadržanega Eddieja, s katerim kreneta na brezciljno potovanje po Ameriki. Slednje predstavlja rdečo nit filma, saj se film roga konceptu ameriških sanj in z nizanjem statičnih kadrov, znotraj katerih se ne zgodbi hkrati nič in veliko, prikaže realno sliko vsakdana glavnih junakov, ki so v neprestanem gibanju pred občutki praznine in nezadovoljstva nad lastnim življenjem. Tudi ko se v drugi polovici odpravijo na Florido z namenom, da bi ubežali sivini ameriškega severa, se zdi, da jim izlet zgolj potrdi tisto, kar so slutili; da so obtičali, vendar s tolažbo, da so vsaj skupaj. Vse to zveni kot premisa za depresiven film, vendar je Stranger Than Paradise unikatna mešanica trpkega absurda in odbitega socialnega realizma, ki perfektno zajame duh izgubljenosti ter pomanjkanja perspektive še nerojene generacije X, zraven pa še nasmeji gledalca s preprostimi vinjetami, ki so enako melanholične kot očarljive. Klasika ameriškega filmskega minimalizma.

Ocena 5

Internet Hepi Plejs

Rezultat iskanja slik za KELLY MARIE TRAN

Kelly Marie Tran, ki je trenutno najbolj znana po vlogi bojevnice Rose Tico v spektaklu The Last Jedi, je pred nekaj dnevni zaradi pogostih napadov spletnih nadlegovalcev izbrisala vse objave na spletnem omrežju Instagram. Njeno dejanje je znova sprožilo debate o ravni kulture na internetu, cyberhuliganstvu ter toksičnem fanatizmu med oboževalci franšize Star Wars, katere je omenjeni film TLJ iz takšnih ali drugačnih razlogov ujezil. Na tem mestu bi od mene pričakovali, da se bom prelevil v dežurnega moralista in začel pridigati o tem, kako moramo vse svoje moči usmeriti v bitko proti spletnim kretenom, ki nadlegujejo znane ljudi, jih obkladajo z rasističnimi / seksističnimi žaljivkami ter pošiljajo v pekel, ker so sodelovali pri nečem, česar sami ne odobravajo.

Rezultat iskanja slik za CYBERBULLYING

Tega seveda ne bom storil iz več razlogov. Prvi je ta, da se mi zdi malce smešno, da javnost skoči v zrak in začne debatirati o nevarnosti spletnega huliganstva in primitivizma šele tedaj, ko tarče postanejo zvezdniki, kot da pred tem ne bi obstajalo celo desetletje podobnih / hujših primerov. Nekaj statističnih podatkov; 35% ameriških najstnikov je bilo v zadnjih dveh letih podvrženih ustrahovanju preko interneta, tretjina le teh zaradi pritiska in pomanjkanja pomoči stori tudi samomor. Te številke se večino ljudi žal ne dotaknejo, so pa zato toliko bolj prizadeti ob novici, da je neka zvezdnica zaradi žaljivih komentarjev in nadlegovanja bila prisiljena izbrisati vse objave na Instagramu. Ali pa če nekemu režiserju za rojstni dan par debilov pošlje žaljiv tvit.

Povezana slikaSedaj pridemo do drugega razloga za mojo odrekanje politično korektnemu pridiganju; zvenel bom nekoliko surovo, vendar recimo bobu bob; vsakdo, ki meni, da je internet pravljični prostor z možnostjo negovanja konstruktivnih debat, bi si moral v žilo vbrizgniti konkretno dozo realnosti. Internet je že vrsto let pomilovanja vredna greznica različnih idiotov, katerim anonimnost omogoča, da se lahko brezskrbno petelinijo, žalijo vsakogar, ki jim pride naproti in si s tem pumpajo ego. S takšnimi osebki je praktično nemogoče navezati razumen dialog, saj si tega sploh ne želijo. Njihov edini cilj je bodisi ustrahovanje bodisi ustvarjanje občutka, da so nezmotljivi. Njih ne zanimajo druga mnenja, saj so prepričani, da imajo samo oni prav. Če potegnem črto; ljudje bi se morali zavedati, da je internet poln neprištevnih osebkov, ki morajo svoje frustracije nad življenjem izlivati preko žaljivih objav, edino zdravilo pa predstavlja ignoranca, v skrajnem primeru tudi blokiranje in prijava uporabnika.

Rezultat iskanja slik za bully game

Internet je prostor z mnogo koristnimi informacijami, hkrati pa tudi poligon za različne nesamozavestne osebke, ki iščejo smisel življenja v ustrahovanju drugih. Huliganstvo preko spleta je pereč problem, ki pa se ne začne in konča pri hollywoodskih zvezdnikih, katere na dolgi rok takšni incidenti ne prizadanejo, saj imajo za seboj horde oboževalcev in podpornikov. Tega pa večina žrtev omenjenega huliganstva nima in so ravno zaradi tega še bolj potrebni pomoči.

13 Reasons Why: 1. sezona (2017)

Rezultat iskanja slik za 13 REASONS WHY

Zdi se mi absurdno, da material, ki se najbolj zrelo in odgovorno loteva občutljiv tematik kot so mračne plati odraščanja najstnikov (droge, alkholizem, samomori, anksioznost), vedno naleti na množičen val odpora med nekaterimi puritanci, ki so trdno prepričani, da bi seznanitev mladih o omenjenimi problematikami lahko škodovala in vzpodbujala k njihovemu neodgovornemu obnašanju. 13 Reasons Why je nadaljevanka spletnega giganta Netflix, ki se začne kot klasična najstniška limonada; osamljena srednješolska Hannah stori samomor, za seboj pa pusti zbirko trinajstih kaset, na katerih razgali vse podrobnosti iz njenega življenja, hkrati pa omenja vrstnike, ki so na tak ali drugačen način prispevali k njenemu njenemu čustvenemu kolapsu ter odločitvi za samomor. Eden od njih je tudi introvertirani Clay, ki je do Hannar čutil mnogo več kot si je upal priznati, ravno zato pa z muko posluša kasete in se spopada z občutki krivde, nemoči, žalovanja in empatije do njegove izgubljene ljubezni. Nadaljevanka je dvignila ogromno prahu zaradi odkritega in brezkompromisnega prikaza težav, s katerimi se soočajo milenijci, vendar pa je ravno to tisto, kar izdelek dviga visoko nad povprečje. Serija je kljub mnogim težkim trenutkom, pikremu jeziku in občutljivim tematikam primerna za najstnike, saj jih nagovarja brez pridiganja, sentimentalnosti in politične korektnosti, ki bi jih znala dolgčasiti. Prikaz življenja na srednji šoli je daleč od stereotipnega, četudi imamo opravka z delitvami na piflarje in frajerje, vendar vsak od njih za seboj nosi neko zgodbo, ki gledalcu omogoča bolje razumevanje njihovih dejanj. Če k temu dodamo še odlično igralsko zasedbo, ravno pravšnjo mero humorja in drame, spretno komunikacijo serije s ciljnim občinstvom ter like, s katerimi se lahko poistovetimo, dobimo eno najboljših mladinskih nadaljevank 21. stoletja, ki bo vedno ostala aktualna.

Ocena +4