Igor Gošte: Živalske pravljice

Zasavčana Igorja Gošteta zadnja leta izredno fascinira svet živali, zajet skozi pravljice, kar je že dokazal s svojo prejšnjo knjigo Čebelje dogodoviščine, kjer je skozi preprosto zgodbo o vsakdanjiku delovnih čebel izpostavil moralna načela, po katerih bi se ljudje morali ravnati, da bi vzajemno obrnili svet na bolje. V podobni maniri nadaljuje z zbirko pravljic Živalske pravljice, kjer se predstavi z novimi prigodami o čebelah in živalih, ki med drugim iščejo sebi primeren rep in tekmujejo v prav posebnih olimpijskih igrah, kjer je sodelovanje pomembnejše od zmage. Gošte je že od nekdaj znan kot gostoljuben, nepretenciozen avtor, ki želi pri bralcih pustiti globok vtis in literature ne dojema kot nekaj, kar je primerno zgolj za elite in z omejeno zbirko pravljic to znova dokazuje. Živalske pravljice preko zgodb o navihanih živalih, ki se podijo za vsakdanjimi opravili in se pri tem naučijo marsičega koristnega, izpostavi ne zgolj to, kakšne nevarnost pretijo naravi (v eni od zgodb se recimo dotakne škodljivega škropenja, ki čebele omami in celo spremeni njihovo obnašanje v agresijo in zavist), ampak se osredotoči na ljudi, ki bi se morali bolj zgledovati po zvestobo in morali živalskih junakov in se iz njih nečesa naučit. Živalske pravljice je simpatična zbirka pravljic, ki bralca obogati z mnogimi modrostmi.

Ocena 4

Advertisements

Dušan Marolt: Čips in telenovele

Rezultat iskanja slik za ČIPS IN TELENOVELEDušan Marolt je bil dosedaj znan predvsem po svojem pesniškem udejstvovanju, tokrat pa se nam prvič predstavlja v vlogi pisca kratke proze z zbirko Čips in telenovele. Gre za kolaž 15 zgodb, v kateri spremljamo usode povsem običajnih posameznikov v vse prej kot rožnatih situacijah; nekateri se ločujejo, drugi prepirajo, tretji iščejo smisel življenja s sprehodi po mestu in gledanjem vlakov, četrtim je zaradi nakopičenega cinizma vseeno ne zgolj za svet, ampak celo zase itd. Vsak od petnajstih junakov pričujoče zbirke se na samem začetku zgodbe znajde v neprijetnem položaju, katerega mora razrešiti na sebi značilen način. Narave junakov so po eni strani tipično “slovenske” (trmoglavost, fatalizem, razočaranje), vendar pa se zdi, da vsakogar izmed njih nekaj žene naprej, nekakšna skrita motivacija, ki jih iz stanja pasivnosti pomakne naproti aktivnosti. Zato ni moč reči, da se katera od zgodb konča na žalosten način, saj je navkljub težkim življenjskim preizkušnjam vsak junak bogat za neko novo izkušnjo, ki mu bo koristila pri ustvarjanju nove poti v življenju.

Prednost zbirke je predvsem ta, da se bo s tekočim pripovednim tokom in preprostimi zgodbami, potegnjenimi iz našega vsakdana približala tudi tistim, ki sicer ne posegajo pogosto po literaturi ali pa do nje celo čutijo odpor.  Zbirka je nepretenciozna, dostopno napisana in po svoje kratkočasna, vendar hkrati nosi določeno težo, ki se bralca dotakne bolje kot marsikateri predstavnik t.i. “visoke” literature. Čips in telenovele sproži val razmišljanj o tem, kdo sploh smo ljudje in kaj počnemo s svojimi življenji, navkljub temu pa bralcu pušča dovolj domišljije, da si sporočilo posamezne zgodbe razbere sam. Zbirka, ob kateri lahko ugasnete telenovelo in si privoščite nekaj več čipsa.

Ocena 4

Mark Frost: Twin Peaks (The Final Dossier)

Rezultat iskanja slik za mark frost the final dossierV začetku septembra se je odvrtela zadnja epizoda 3. sezone nadaljevanke Twin Peaks in pustila večino oboževalcih razočaranih zaradi ogromnega številka neodgovorjenih vprašanj. Kaj se je v resnici zgodilo z Audrey Horne? Ali je Dale Cooper znova ujet v časovni pasti nadnaravne entitete po imenu Judy? Je mesto Twin Peaks za vedno izgubljeno v novi resničnosti? Kakšna je usoda umorjene / pogrešane Laure Palmer? Na ta vprašanja poskuša odgovoriti roman Twin Peaks: The Final Dossier soustvarjalca nadaljevanke, Marka Frosta, ki si za izhodišče pisanja vzame časovno vrzel med 2. in 3. sezono, to se pravi, da skuša na kratek in jedrnat način predstaviti usode glavnih akterjev v 25 – letnem razmiku med obema sezonama, hkrati pa se tudi bežno dotakne dogodkov po zaključku 3. sezone. Skozi zaupne zapiske FBI agentke Tammy Preston tako spoznavamo življenja prebivalcev Twin Peaksa po Cooperjevem izginotju v Črni Loži; tako med drugim izvemo, da je zlobni Cooper najverjetneje posilil Audrey in ji zaplodil sina Richarda, da je Audrey postala lastnica lepotnega salona in bila zaradi nesrečnega zakona sprejeta v psihiatrično bolnišnico, da je major Briggs prvi odkril skrivnost Cooperjevega zlobnega dvojnika in se pred njim uspešno skrival več kot četrt stoletja, da je psihiater Jacoby izgubil svojo licenco in postal provokativni radijski voditelj itd. Vseh podrobnosti vam ne bom razkril, ker je branje pričujočega romana pravi užitek, če se vanj spustiš brez pričakovanj. Rekel bom samo to, da boste po prebranem nekoliko bolje razumeli večino stvari, ki se odvijajo v novi sezoni, čeprav tudi roman ne ponudi jasnih odgovorov in se zaključi na nadaljevank primerno misteriozen način. Za oboževalce Twin Peaksa obvezno čtivo.

Ocena 5

Nina Novak Oiseau: Kjer morje poljublja nebo

Pisateljica, pesnica, kantavtorka, glasbena publicistka, kritičarka in še kaj bi se našlo. Vse to je Nina Novak Oiseau, ki se je letos opogumila z izdajo svojega romanesknega prvenca, ki je privekal na svet v zanj idealnem trenutku; slovenska družba je namreč na polno zaposlena z debatami o medkulturnosti, strpnosti in položaju tujcev (begunci, migranti, priseljenci), vendar pa so te izgubile kompas in postale poligon za različne oblike ekstremizma. In znova je naloga umetnosti, da ljudem nastavlja ogledalo in jih povpraša, kdo sploh smo in kakšne so naše predstave o boljšem jutri. Če je Novakova to želela doseči s svojim romanom, je stvar debate, vsekakor pa je Kjer morje poljublja nebo knjiga, ki spregovori o zgoraj omenjenih aktualnih temah, vendar brez političnih ozadij in nadleženega moraliziranja. Roman na poetičen in intimen način predstavi zgodbo o odraščanju Malika in Rose, brata in sestre na idiličnem otoku Galleia, katerega se še ni dotaknila roka modernega, zahodnega sveta. A glavna junaka v poznem najstniškem obdobju premami želja po potovanju na Zahod, kar posledično vodi do močnega medkulturnega trka, saj se umirjeni in svobodni duh Galleia postavi po robu hladnemu in rutinskemu ritmu vsakdanjika sveta, v katerem živimo mi.

Roman Nine Novak Oiseau vzpostavi močan kontrast med dvema svetovoma; na eni strani je otok Galleia s svojo skromnostjo, spokojnostjo in skorajda utopičnostjo, na drugi strani pa zahodni svet, kateremu se predvsem Rosa stežka prilagodi. Medtem ko Malikov prestop v nov svet prekine tragična nesreča, se Rosa (še vedno duhovno močno povezana s svojim bratom) zažene v globino hladnega industrijskega okolja, umazanih pristanišč, zakajenih beznic ter ozkih uličic, kjer ljudje ne opazijo nikogar več. Novakova ohrani pravo mero kritičnosti in sočutja, poskuša na umirjen način izraziti svojo zaskrbljenosti na pustostjo našega vsakdana, svoja junaka pa navkljub težkim preizkušnjam popelje do tiste točke, kjer se morje in nebo poljubljata in je vez med bratom in sestro neuničljiva. Roman Kjer morje poljublja nebo morebiti ne odkriva ničesar novega in priznam, da sem ob koncu imel rahel občutek nedokončanosti, vendar pa bogat pesniški / knjižni jezik, umirjen tempo ter močna vsebina vsekakor pustijo pri bralcu močan vtis.

Kvalitetno branje, ki medkulturne razlike predstavi na meditativen način.

Ocena 4