The Beguiled (2017)

Rezultat iskanja slik za the beguiled

Clint Eastwood je v času njegove vzpenjajoče se kariere nastopil v psihološkem trilerju The Beguiled (letnica 1971), precej svobodni adaptaciji novele Thomasa Cullinana. V njem spremljamo nenavadno in sprevrženo zgodbo, postavljeno v notranjost dekliškega internata v času ameriške državljanske vojne. Ko dekleta in skrbnice medse sprejmejo hudo ranjenega vojaka, se med njimi po začetnem nezaupanju začnejo tkati mreže ljubosumja, prevar, seksualnega prebujenja in celo umora. Priznana režiserka Sofia Coppola je lansko leto posnela svojo različico pričujoče novele, ki je tej precej bolj zvesta in jo tako ni mogoče označiti za predelavo Eastwoodovega filma. Prvo, kar pri Coppolini viziji zgodbe pride do izraza, je uporaba naravne svetlobe (večina filma je posnetega pod soji sveč) ter minimalistične glasbene podlage, omejenost na eno samo lokacijo, dekliški internat in njegove bližnja okolica, pa še dodatno poudari klavstrofobičnost in tesnobo dogajanja. Coppolina izvrstna režija in občutek za pripovedovanje pa ne bi zadela v polno brez karizmatične igralske zasedbe, med katero dominira gospodovalna in hkrati uglajena vodja internata Nicole Kidman in rahlo manipulativni vojak Colin Farrellna srečo pa tudi preostali ansambel dobi svojih pet minut slave. Film je morebiti nekoliko prekratek in tako ne nameni dovolj časa razvoju likov (ženske se na vojaka navežejo nenavadno hitro), vendar pa navkljub temu ostaja močna drama, mračna ljubezenska zgodba in lekcija iz vsega, kar se lahko prebudi v človeku.

Ocena 4

Advertisements

Revolutionary Road (2008)

Rezultat iskanja slik za revolutionary road 2008

V spektaklu Titanic sta se na smrt ljubila, v Revolutionary Road pa se na smrt sovražita. Leonardo DiCaprio in Kate Winslet sta zakonca Wheeler, ki živita sredi 50. let v mirni predmestni soseski in na prvi pogled dajeta vtis, da je v njunem življenju vse popolno; imata dva ljubeča otroka, med sosedi sta spoštovana in priljubljena, prav tako pa sta finančno preskrbljena. Toda vse je zgolj videz; pod idiličnim površjem se skrivajo leta zamer, neizpolnjenih sanj, naveličanosti ter sovraštva. In ko se zakonca odločita, da bi v Evropi začela živeti na novo, se med njim pojavijo še večje razpoke, ki sčasoma privedejo do tragedije. Revolutionary Road je romantična drama, ki brez zadržkov poruši zidove navidez popolnih družin, ki sprva funkcionirajo z ljubeznijo in naklonjenostjo, vendar se sčasoma spremenijo v družbeni proizvod, v imidž za množice, ki hrepenijo po življenju, kjer zaljubljenost nikoli ne mine in so vsi zakoni srečni in nekonfliktni. Film režiserja Sama Mendesa s pomočjo vrhunskih igralskih predstav tako DiCapria kot Winsletove, katerima v enaki meri verjamemo, da se imata rada kot se tudi prezirata (njuni besedni dvoboji so srhljivo realistični), postavi gledalca v središče moderne tragedije, kjer se družinske vrednote, obljube zvestobe in družbene pravila o vzdrževanju ugleda v skupnosti sesujejo kot hišica iz kart. Revolutionary Road je iskren film, ki bi ga moral videti vsak mlad par z željo po prehitevanju časa ter nepremišljenem sklepanju pomembnih življenjskih odločitev.

Ocena 5

Juno (2007)

Rezultat iskanja slik za juno posterPred dobrim desetletjem je po svetu dobesedno čez noč zavladala t.i. “junomanija”, saj so predvsem mlajši gledalci dobili svojega novega idola; prikupno čudaško in za svoja leta izredno inteligentno najstnico Juno v igralski kreaciji Ellen Page. Njeno rahlo neprilagojeno obnašanje, bizarne navade in razgledanost, podkrepljena s pikrimi pripombami, so nemudoma osvojila srca ne samo publike, ampak tudi kritikov, ki so filmu Juno peli slavo in ga celo nominirali za Oskarja v vseh pomembnih kategorijah. Režiser Jason Reitman in scenaristka Diablo Cody sta postala vroče blago, Ellen Page pa najbolj iskana igralka v Hollywoodu. To pa je uspeh, še posebej za tako “majhen” film, ki ne poka od posebnih učinkov, akcije, golote in neokusnega humorja. Juno je preprost film, ki se dotika precej občutljive problematike; najstniške nosečnosti. Naslovna junakinja namreč po nepremišljeni noči s svojim prijateljem zanosi in po začetnih korakih odloči, da bo dala še nerojenega otroka v posvojitev mlademu paru, s katerima naveže pristno prijateljstvo. Namera filma je zelo dobrodošla; tematiko, ki je običajno primerna za solzave televizijske limonade, predstaviti na bolj sproščen, progresiven in navihan način, s katerim se distancira od sentimentalnosti in pretirane melodramatičnosti.

Rezultat iskanja slik za juno 2007

Kot sem že omenil; da je Ellen Page postala ljubljenka občinstva po vsem svetu, ni niti malo presenetljivo, saj igralka premore dovolj šarma in prikupnosti, da se ji je nemogoče upreti, prav tako pa je lik odrezave Juno predstavljal dobrodošlo spremembo v žanru mladinskih filmov. Tudi preostala igralska zasedba svoje delo opravi dobro (z izjemo Michaela Cere, ki večino časa deluje, kot da je v popolnoma drugem filmu), sproščeno vzdušje in igriv soundtrack pa obudita tedaj vzpenjajočo se “hipstersko” modo in dajeta zgodbi še nekaj šarma. Škoda le, da vsi ti aduti ne pomagajo, da bi pričujoči film pustil sladek okus v ustih, saj je Juno na vsebinski ravni nekoliko neumen, za lase privlečen in sporen film. Neumen v smislu, da nam poskuša glavno junakinjo prodati kot inteligentno bitje, ki po pameti, razgledanosti in iznajdljivosti prekaša marsikaterega odraslega, kljub temu pa ob prvem spolnem odnosu ne uporabi zaščite. Za lase privlečen v smislu, da gre film v svoji sproščenosti iz solzavosti in tragičnosti v drugo skrajnost, saj ne ustvari niti enega konflikta; Juno tako starši kot okolica nesebično podpirajo in se z njo zabavajo, na njeno nosečnost pa odreagirajo kot da bi fasala gripo, ki bo slej ko prej minila. In na tem mestu pridemo še do spornosti izdelka; film najstniško nosečnost obravnava na izredno neodgovoren način, kot iztočnico za cel kup šal. In kar je še huje; ob koncu, ko Juno rodi in preda otroka v rejo, se njeno življenje in razmišljanje prav nič ne spremenita. Vse je spet po starem in junaki se obnašajo, kot da se ni nič zgodilo. Juno je na kratko zgodba o dekletu, ki si zasluži boljši film.

Ocena 2

The Notebook (2004)

Romantični filmi, ki ciljajo predvsem na žensko občinstvo (recimo temu chick flick), so pogosto obravnavani kot cenena roba, kar je delno upravičeno, saj smo bili v preteklosti priča mnogim izdelkom, ki so “nežnejšemu spolu” ponudili veliko kiča in malo duše (Sex and the City, Mamma Mia). To na srečno ne velja za romantično dramo The Notebook, ki je šolski primer izvrstnega “chick flick” filma. Zgodba o starejšem možakarju, ki skuša z branjem dnevnika svoji že močno dementni izbranki obudite spomine na njuno burno romanco, je prikazana s ščepcem hollywoodskega sentimentalizma, vendar pri tem ne zapade v pretiravanje in dokaj realno prikaže zapletene medčloveške odnose in to ne zgolj med moškimi in ženskami, ampak tudi med otroci in njihovimi starši, ki si za prve želijo zgolj najboljšega, vendar ob tem pozabijo, da je sreča v življenju še kaj več kot denar in ugleden družbeni status. Seveda pa film ne bi dosegel svojega cilja brez izvrstne kemije med Ryanom Goslingom in Rachel McAdams, ki sta kot nesojena ljubimca izredno prepričljiva in niti malo osladno tečna, kot je značilno za mnoge pare v žanrsko podobnih izdelkih. The Notebook je preprost, vendar izredno ganljiv film, ki preseže raven osladne limonade za razočarane gospodinje in namesto tega ustvari grenkosladko zgodbo o medčloveških odnosih in iskanju sreče. Očarljivo.

Ocena 4