Kaleidoscope (2017)

Rezultat iskanja slik za kaleidoscope 2016

Znova smo pri filmu z vsebino, o kateri je najbolj vedeti čim manj. Kaleidoscope je klavstrofobičen, mučen, mračen in izredno skrivnosten psihološki triler, ki od gledalca zahteva visoko stopnjo koncentracije ter pripravljenost, da bo moral ob nastopu odjavne špice sam interpretirati bistvo dogajanje pred seboj. V osnovi gre za film o osamljenem možakarju srednjih let, ki večino dneva preživi v svojem majhnem stanovanju in v sebi skriva nerazložljivo jezo in apatičnost do lastnega življenja. Osrednji zaplet se sicer vrti okoli skrivnostnega umora mladega dekleta na poziv, vendar ta predstavlja zgolj temelj za raziskovanje bistveno komplekšnejšega vprašanja o odnosu med glavnim junakom in njegovo posesivno, sebično ter zadirčno materjo, katera bi lahko predstavljala glavni vir vseh njegovih težav. Kakorkoli že obrnemo; Kaleidoscope ni tipično filmsko razvedrilo, ampak izdelek, primeren za gledalce z visoko stopnjo koncentracije, potrpljenja in motivacije, da bodo sami sestavili enigmatični vsebinski mozaik. Ob tem ne smemo pozabiti na odlično igro Tobyja Jonesa, ki je s svojo nerodno postavo, polomljenim načinom govora ter zadržanostjo idealen za portretiranje takšnih likov, nič slabša pa nista tesnobna atmosfera in mnogi mirni trenutki, ki omogočajo zgodbi, da brez težav diha ter gledalca odpelje v enako srhljiv kot fascinanten svet psiholoških okvar.

Ocena 4

Advertisements

Marrowbone (2018)

Rezultat iskanja slik za marrowbone

Marrowbone je film, ki zelo rad daje vtis nečesa, kar v resnici ni. Zgodba se sprva razvija kot umirjena drama o družini, ki se preseli v novo hišo z namenom, da bi pozabila na mračno preteklost in zaživela povsem na novo. Kmalu zatem postane jasno, da se za zidovi hiše skriva nekaj strašljivega in na tem mestu v zgodbo vstopijo elementi nadnaravne grozljivke, vendar pa film tudi na tem področju hrani mnogo presenečenj, katere kakopak ne želim razkriti, saj bi vam s tem pokvaril užitek ob gledanju. Kot že rečeno; Marrowbone je film, ki od gledalca želi, da neprestano ugiba o tem, kam ga bo zgodba popeljala in to delo gre izdelku zelo dobro od rok. Zavoljo prepričljive igralske zasedbe, kompetentnega prelivanja elementov različnih žanrov, izredno človeških likov, s katerimi se nemudoma poistovetimo, strašljive atmosfere, večplastne zgodbe ter naravnost fantastičnega občutka za suspenz uspe film izpolniti večino ciljev, ki si jih zadane. Marrowbone je več kot primeren kandidat za ogled, če ste lačni zapletenih strašljivk, ob katerih vam bodo male sive celice delale kot za stavo.

Ocena -5

Downrange (2017)

Rezultat iskanja slik za downrange 2017

Včasih lahko tudi filmi z že stokrat videnim zapletom prijetno presenetijo in Downrange, preprost, vendar strašno napet in krvav triler je eden od teh srečnih izbrancev. Zgodba o skupini mladih popotnikov, ki sredi divjine postanejo tarče psihopatskega ostrostrelca ne zapravlja časa s predstavitvijo likov, ampak gledalca nemudoma vrže v dogajanje, ko se glavni junaki znajdejo sredi smrtonosne igre lova mačke na miši. Filmi, ki so se lotevali takšnega pristopa razvijanja zgodbe, so slej ko prej trčili ob dno in postali dolgočasni ter razvlečeni, toda Downrange začudoma ves čas obdrži gledalčevo pozornost in postreže z dobrim tempom, živahnim dogajanjem, dokaj realističnimi liki, ki se za spremembo ne obnašajo kot totalni kreteni, minimalistično glasbeno spremljavo in nekaterimi presenetljivo čustvenimi trenutki, kar je za žanr modernega slasherja prej izjema kot pravilo. Nekatere gledalce bo verjetno odvrnila absurdna količina nasilja, ki včasih po nepotrebnem prikazuje razcefrane dele človeških teles in prelito kri. Navkljub temu je Downrange eden boljših slasherjev ta hip, ki vas ne bo spustil iz rok vse do bridkega konca. Da, tole je film, v katerem srečni razpleti ne obstajajo.

Ocena 4

Family Blood (2018)

Rezultat iskanja slik za family blood 2018

Family Blood vsaj na površju izgleda kot srce parajoča družinska drama; Ellie je odvisnica od mamil, ki se skupaj s svojima sinom in hčerko preseli v novo mesto in poskuša premagati lastne demone. Obiskuje sestanke s preostalimi odvisniki, najde si službo in hkrati krpa majave odnose s svojima otrokoma. Vendar ko v njeno življenje vstopi skrivnostni neznanec s prav posebno odvisnostjo, se film spremeni v vampirsko grozljivko, kjer apetit po kemičnih substancah nadomesti kri. Family Blood presenetljivo dobro pilotira med družinsko psihodramo in krvavo srhljivko; stiska glavne junakinje je prikazana realistično in brez melodramatičnih vložkov, igra je zelo na nivoju, mračno ozračje in depresivna zgodba pa še dodatno podkrepita globoko eksistencialno stisko vseh vpletenih. Ko film naposled preide v vode grozljivke, resda ni več tako močan kot na začetku, vendar kljub temu ohrani “realističen” pristop do sicer zlajane tematike vampirizma kot vrste odvisnosti (nenazadnje se je tega precej eksplicitno dotikal Abel Ferrara s filmom The Addiction iz leta 1995), dobra igra in nepredvidljivi zapleti pa uspejo držati gledalčevo pozornost na visoki ravni vse do nastopa odjavne špice. Family Blood resda ne razišče ničesar bistveno novega, je pa kljub temu sveža in prepričljiva mešanica mnogih žanrov v povsem koherentno celoto.

Ocena 4