Splav – odločitev ali umor?

Rezultat iskanja slik za abortion

Do določenih problematik se znam jasno opredeliti, so pa tudi takšne, kjer naletim na zid in se spopadam z dvomi ter negotovostjo. Ena od teh je tudi pravica do splava, ki ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu, sproža burne razprave o tem, če se lahko ženska v primeru nezaželjene nosečnosti odloči za ta poseg ali pa bi morala otroka na vsak način obdržati. Vem, da kot priveligiran bel moški nimam pravice razpravljati o tej temi, ampak si bom vseeno dovolil krajše razmišljanje, katerega lahko sprejmete ali zavrnete.

Kakšen je moj odnos do splava? Enako preprost kot tudi zapleten. Splav je intimna stvar posameznika, v katero se nihče drug – tudi jaz – nima pravice vtikati. Hkrati zagovarjam, da bi morala vsaka ženska pred takšno odločitvijo temeljito razmisliti o tem, če je splav zanjo res najboljša opcija oz. če si tega resnično želi. Hkrati mora upoštevati morebitne psihične posledice, ki jih prinese takšna odločitev (obstajajo tudi ženske, ki so opravile splav in tega kmalu zatem obžalovale, občutek krivde pa jih je spremljal celo življenje). Če je ženska trdno odločena, da je splav edina rešitev in se zaveda posledic, potem nima nihče od nas pravice temu oporokati. Gre za njeno telo, o katerem lahko odloča sama.

Rezultat iskanja slik za abortion

Treba je upoštevati tudi to, da se ženske včasih znajdejo v situacijah, ko morajo opraviti splav, če želijo preživeti; od velike možnosti tvegane nosečnosti, notranjih poškodb, močnih deformacij zarodka itd. Nasprotniki splava večkrat govorijo o tem, da gre za umor nerojenega otroka, vendar kaj storiti v primeru, ko lahko nosečnost ogrozi življenje matere? Ali pa če ta recimo doživi prometno nesrečo in v njej izgubi otroka? Nenazadnje pa; upam si reči, da velika večina žensk ne opravi splava z nasmeškom na obrazu in brezbrižnostjo. Zato vpitje nasprotnikov, da se ženske s tem posegom spremenijo v serijske morilke otrok, prav nič ne pomaga že tako dovolj načetemu psihičnemu stanju nesojene matere. Sicer razumem, da nekateri splav definirajo kot “umor”, vendar nihče, niti zagovorniki (vsaj večina), ne trdijo, da gre za preprosto odločitev. In kakorkoli obrnemo, je zaključek isti; nihče od nas nima pravice, da se vtikamo v intimno življenje nekoga drugega.

Idealne rešitve pri tovrstni problematiki ni. Preventiva, ozaveščanje mladih o tem, kako preprečiti nezaželjeno nosečnost, socialna in psihična podpora mladim mamicam ter empatija so elementi, s katerimi lahko to težko situacijo olajšamo. A konec zgodbe je vedno isti; edini, ki si lahko lasti žensko telo, je ženska sama.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s