Judas Priest: Firepower

Ali resno pričakujete, da vam bom na dolgo in široko predstavljal ime Judas Priest? Velikani britanskega heavy metala tudi po 50. letih še vedno miga po odrih in se letos vrača s svojim 18. studijskim albumom Firepower. In če ste slučajno pozabili, zakaj so JP po vseh teh letih še vedno močno spoštovan bend, potem zgolj poslušajte prvo, naslovno pesem na pričujočem albumu; izredno močan in niti malo utrujen vokal Roba Halforda, strupene kitare, osupljiva energija in epsko vzdušje so namreč zgovorni znaki, da skupina še ni povedala svoje zadnje besede in da uspešno kljubuje zobovju časa. Takšen je tudi preostanek albuma, ki poslušalcu ne pusti počivati in ga drži pokonci vse do zadnje sekunde, saj so skoraj vse pesmi napolnjene s toliko življenja, znoja, krvi in strasti, da je težko verjeti, da poslušaš – recimo temu – “dedke” heavy metala. Firepower hkrati služi kot obuditev zlatih časov britanskega jeklenega metala (četudi je težko reči, da je ta kadarkoli bil v zatonu) kot tudi iskanje poti v prihodnosti, tako da so občutki ujetosti v časovno luknjo in trende, ki so že zdavnaj umrli, povsem neobstoječi. Plošča na ravni idej in sporočilnosti sicer ne odkriva “novih celin” in se dotika preverjenih tem, vendar si upam reči, da oboževalcev to niti najmanj ne bo zmotilo, še posebej zato, ker je heavy metal ena od redkih glasbenih zvrsti, ki je uspela brez prilagajanja trendom najti pot v prihodnost in pridobiti moderen zvok. Firepower to več kot zgovorno dokazuje.

Ocena 4

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s